Meni Zapri

Intervju z Jernejem Girandonom, arhitektom skavtske hiše

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn

Kdo je ‘Jernej – skavt’?

Moja skavtska pot je zelo dolga, začne se z volčiči in volkuljicami in potem čez vse skavtske veje.

Tri leta sem bil voditelj na lokalni ravni v stegu Domžale 1, potem pa sem precej dolgo sodeloval tudi pri ŽVN-ju (skavtski šoli življenja v naravi, op. u.), kjer sem zaključil s savno v Kočevskem Rogu. Danes sem skavt tako, da grem z ženo Špelo in s hčerko vsaj enkrat na teden v gozd in – da zadostim higienskemu minimumu – se vsaj dvakrat letno savnam v skavtski savni. To je tisto, kar mi je od skavtov najbolj ostalo – povezanost z naravo in, kako z res, res malo denarja res, res uživati.

Kdo je ‘Jernej – arhitekt’?

‘Jernej – arhitekt’ še ni zaključena zgodba, ampak je v nastajanju oz. nujnem nenehnem spreminjanju. Gradi se okrog nekih moralnih načel, ki pa so stalnica. V našem biroju (AG BIRO 55 d.o.o.) delamo čim več z naravnimi materiali in reciklažami, kjer je to smiselno in mogoče. Trudimo se, da vodila ne ostanejo samo na papirju, ampak se v sodelovanju in po zmožnostih investitorja tem idealom čim bolj približamo. Izzivov nam zato ne predstavlja posamezna tipologija stavbe (da bi si npr. želel projektirati most, cerkev, stadion), ampak čim bolj ugodni ostali parametri načrtovanja. Majhne zadeve so za nove strategije bolj dojemljive, večji projekti so praviloma bolj togi. Bližje so nam manjši projekti, kjer se da več preizkušati in bolj slediti trajnostnim idealom. V tem smislu je bila Skavtska hiša kar idealen projekt.

● Kako si se lotil risanja skavtske hiše? Kaj se ti je zdelo pomembno?

Na začetku je to predstavljalo zelo velik izziv. Dobiš kar malo kurje polti, ko se ga lotiš, mogoče še bolj zato, ker sem iz skavtske družine in poznam vso ozadje. Poleg uporabe čim bolj naravnih materialov sem našo Skavtsko hišo poskusil narisati takšno, kot se mi zdi organizacija – zelo heterogena. Skavtsko organizacijo namreč vidim kot skupek zelo različnih skupin, ki se v različnih smereh trudijo za isto stvar. Ta različnost nam daje zagon. Ker je skavtska hiša namenjena srečevanju in načrtovanju različnih tropov (manjše delovne skupine na državni ali lokalni ravni, op. u.), je hiša po prerezu zelo strukturirana, a je vse skupaj vseeno en prostor. Ta povezljivost različnosti se mi zdi eno dobro sporočilo in se vidi preko vertikalne zasnove. Drugo pomembno sporočilo, ki sem ga želel dati z zasnovo, pa je odpiranje navzven, o čemer zelo jasno govori parter hiše.

Kakšna je skavtska hiša, ki jo gradimo? Kako bi jo opisal, če bi po njej vodil ogled?

V projektni nalogi je bilo določeno, da pod eno streho združimo programski del, pisarne in skladišče. V kletno etažo smo tako umestili prostor za skladišče, ki je trenutno na Metelkovi ulici. V predprostoru so umivalnice in sušilnica, v glavnem prostoru se nahaja skladišče za skavtsko opremo. Zanimiv del je transportna niša, prek katere bo mogoče lažje prenašanje večjih elementov, npr. ‘štabcev (štabnih šotorov, op. u.). Neke dovozne rampe v tem primeru ni bilo mogoče narediti, vsaj v praksi ne.

Pritličje je mišljeno kot večnamenski prostor, ki ga je z zavesnim sistemom možno prilagoditi tako,da omogoča različne vrste uporabe za več manjših skupin ali pa za veliko prireditev. Če odpremo še vrata na vrt, je parter z le-tem povezljiv z zunanjim ognjiščem. Spodnji del omogoča res veliko različnih vrst uporabe. V pritličnem delu je morda zanimiv tudi svetlobnik, ki pripelje svetlobo v, sicer praviloma, najtemnejši del hiše, hkrati pa zagotavlja povezljivost, o kateri smo že govorili. Ta svetlobnik sega od atike (vrha strehe, op. a.) do pritličja.

Potem gremo po stopnišču ali z dvigalom v nadstropje, ki je namenjeno odprtim pisarnam, in v nekoliko dvignjeno medetažo, kjer bo edini ločen prostor, namenjen srečevanju stalnih skupin (IO, državna vodstva …). V nadstropju je tudi čajna kuhinja in sanitarije. Mansarda je izkoriščena približno do ⅓, razmišljamo o umestitvi kapele oz. kakšnega takšnega prostora.

● Če skavti ne bi bili omejeni niti s prostorom niti z denarjem, kaj bi še dodal hiši? Kaj ji po tvoje manjka, da bi bila sanjska skavtska hiša?

Upam, da to bo sanjska skavtska hiša! Morda bi ji odvzel avtomobile na parceli. Mogoče kdo pomisli tudi na kamin, ampak sam sem pristaš tega, da moramo skavti kuriti zunaj, tako da se mi zdi zunanji “kamin” odlična izbira.

● Če bi še bil aktiven skavtski voditelj, kaj bi najraje uporabljal v skavtski hiši, kam bi največ zahajal?

Glede na mojo skavtsko “subspecializacijo” verjetno zunanje ognjišče. 🙂

● Kako je bilo imeti 5500 naročnikov in usklajevati njihove želje? Je bilo zaradi te množice kaj več kompromisov kot pri običajnih enodružinskih objektih?

Uf, ja, ponavadi imamo že z dvema naročnikoma kar zanimivo zgodbo. Verjetno je nekoliko pomagalo, da organizacijo poznam in sem vedel, kaj lahko pričakujem, kakšni bodo procesi in postopki, kje bo drugače od običajnega poteka. Zavedam se, da tudi če bomo zelo dobro naredili, bo polovica imela kakšno drugačno mnenje oz. ji kaj ne bo všeč. Bom vesel, če jih bo vsaj polovica zadovoljnih. Razumeti je treba, da je pri načrtovanju ogromno parametrov (tudi zakonsko določenih), ki jih je na žalost treba upoštevati. Vsaj zaenkrat pa sem sam zelo zadovoljen s tem, kar smo uspeli skupaj narediti. Treba je tudi poudariti, da brez take načrtovalske ekipe in brez takih sosedov kot so bratje kapucini, hiše tukaj ne bi bilo – ne samo skavtske, ampak tudi katere koli druge. Tako da se gre tudi njim zahvaliti, da bo hiša taka, kot je.

● Kako si predstavljaš, da bo skavtska hiša živela? Kako bi povabil skavta, da živi z njo, da je njegova?

V našem biroju se trudimo, da postavimo nek okvir, nepopisan list, da potem uporabnik, ko pride, naseli in uporablja objekt, mu da tisto, kar objekt naredi zares skavtski. Tudi travnik pred začetkom tabora še ni taborni prostor. Tudi ni kaj dosti več, ko postavimo jambor in ognjišče. Travnik postane taborni prostor, ko ga napolnijo skavti, šotori, kuhinje, jambor, ko se sliši zvok sekir in žag. Vsak od skavtov bo ob prihodu v hišo, tako upam, videl in začutil tektonsko logiko hiše, kako je sestavljena, zgrajena, in bo s svojo aktivnostjo v njej ter načinom uporabe naredil, da ji bomo lahko rekli Skavtska hiša.

More to explorer

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja